Prehranski dodatki, ki zmanjšujejo možnost okužbe

Kateri vitamini in minerali so najbolj učinkoviti v boju proti Covid-19? Katera so tista hranila, ki imajo znanstveno dokazan največji potencial za zmanjšanje verjetnosti okužbe s koronavirusom? Preverite v članku!

 

Zdrava prehrana, veliko svežega zraka in sonca, vsakodnevno preživljanje prostega časa v naravi ter čim manj stresa so seveda tisti večni zmagovalci, ko gre za močan imunski sistem.

Pa vendar obstajajo tudi določena hranila, ki imajo znanstveno dokazan največji potencial za zmanjšanje verjetnosti okužbe s koronavirusom.

Katera, smo preverili v knjižici dr. Leona Bedrača - Koronavirus, diete in prehranski dodatki: Kaj pravi znanost?

Seznam priporočljivih hranil

Ta hranila imajo po oceni dr. Bedrača največji potencial za zmanjšanje verjetnosti okužbe s koronavirusom (Tukaj preverite, kateri simptom izstopa pri okuženih otrocih!), saj so bila testirana na drugih koronavirusih, ki so homologi SARS-CoV-2:

1) Cink. Priporočljivo je uživati pet do 15 miligramov tri do štirikrat na dan, bodisi iz hrane bodisi kot ekvivalent v obliki prehranskih dopolnil. Pri prehranskih dopolnilih bodite pozorni, da izberete kelatno obliko (kot so acetat, glukonat, bis glicinat ali citrat) v obliki pastil ali piritona, ki ga dobite v obliki pršila, toda ne kupujte pršila, ki vsebuje cinkov oksid, ker je njegova biorazpoložljivost manjša.

2) Baker. Dr. Bedrač priporoča okoli štiri do pet miligramov bakra na dan v obliki hrane ali prehranskih dopolnil. Če boste uporabili baker v obliki prehranskih dopolnil, izberite kelatno obliko - bodisi kot sulfat bodisi bis glicinat.

3) Kvercetin in flavonoidi. Za zelo učinkovitega se je izkazal kvercetin, ki ga najdemo v borovnicah, kakavu, borkoliju, zelenem čaju, jabolkah, čebuli in rdečem vinu.

4) Ekstrakt bezga. Dr. Bedrač priporoča ekvivalent okoli 800 miligramov dnevno razporejeno na dva do štiri odmerke. Dobite ga lahko v obliki sirupa, pastil ali kapsul.

PREBERITE TUDI: POZOR - Bezeg ni za nosečnice!

5) Vitamin A. Uživajte okoli 1000 μg na dan iz živalskih virov ali 200 μg na dan iz rastlinskih virov. Čeprav vitamin A podpira imunski sistem, lahko v primeru koronavirusa vodi do negativnega učinka, zato dr. Bedrač ne priporoča jemanja vitamina A v večjih količinah, kot je priporočena dnevna doza, pa še to raje iz prehrane kot prehranskih dodatkov. 

6) Vitamin C. Podobno kot za vitamin A velja tudi za vitamin C, zato ga je smiselno uživati s prehrano in paziti, da ne prekoračite nevnih potreb - okoli 150 do 200 miligramov na dan, kar z lahkoto dosežete, če boste redno uživali
sadje in zelenjavo (Tukaj preverite, kako otroka prepričati, da bo jedel zelenjavo in sadje!), predvsem papriko, citruse, kivi in listnato zelenjavo.

7) Česen oziroma alicin. Koristne lastnosti česna boste dosegli že, če boste en strok surovega česna nasekljali in pustili deset minut stati. Ali pet gramov česna v prahu raztopili v vodi in ga rehidrirali. Ali enostavno uporabili kapsule z ekvivalentom - okoli 150 do 200 μg alicina.

8) Melatonin. Dr. Bedrač v prvi vrsti svetuje kakovosten spanec, kot suplementacijo pa količine od pol do pet miligramov melatonina eno do dve uri pred spanjem.

9) Glicin in N-acetil cistein. Če boste jedli kostno juho in želatinaste kose mesa, boste dobili dovolj glicina iz hrane, drugače pa je priporočljivo okoli pet gramov na dan oziroma ekvivalent v obliki kolagena oziroma želatine. N-acetil cisteina pa ne najdemo v hrani, razen v neaktivirani obliki v perutnini, jajcih, mesu, ribah in stročnicah. Če boste uporabljali N-acetil cistein v obliki prehranskih dodatkov, dr. Bedrač priporoča okoli 500 miligramov dnevno.

PREBERITE TUDI: Dodajanje vitamina D ne more nadomestiti sonca!

Kaj pa vitamin D in selen?

"Čeprav vitamin D3 oziroma njegov aktivni metabolit kalcitritol poveča ekspresijo receptorjev (encima ACE2), preko katerih koronavirus SARS-CoV-2 vstopa v naše celice, pa so koristi vitamina D na naš imunski sistem tako veliki, da je smiselno telesu zagotoviti dovolj tega v maščobah topnega vitamina.

To lahko dosežemo na več načinov, in sicer tako, da kožo izpostavimo soncu, saj fotoni sončne svetlobe preko fotokemične reakcije omogočajo nastanek vitamina D3 iz prekurzorja, ki je derivat holesterola. Drugi način je vnos vitamina D3 s pomočjo živil, ki ga vsebujejo," svetuje dr. Bedrač.

Najbolj bogati viri vitamina D so mastne ribe, kot so skuša, sardele, losos in jetra polenovke, pa tudi jajčni rumenjak in sir. Ta živila so tudi odličen vir minerala selena, ki prav tako igra izjemno pomembno vlogo pri obrambnem sistemu.

Kot pojasnjuje dr. Bedrač, je tretji način vnosa vitamina D s prehranskimi dodatki, ki so smiselni predvsem v zimskih mesecih, ko smo manj na soncu, da telesu zagotovimo primerno preskrbljenost s tem pomembnim vitaminom.

Opozorilo: Vsebina knjižice in članka je namenjena samo splošnemu izobraževanju ter informiranju bralcev. Nobeno pripročilo ni zamenjava za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje.