Od materinega do kravjega mleka

Dojenčki v prvem letu svojega življenja potrebujejo materino mleko. Če dojenje ni mogoče, potrebujejo nadomestek človeškega mleka, nikakor pa ne mleka krave ali koze, ker bi to povzročilo prebavne motnje, ali celo spodbudio nastanek alergij.

 

Novorojenčki in majhni dojenčki se prehranjujejo samo z materinim mlekom ali z nadomestkom materinega mleka. Pri petih ali šestih mesecih, ko jim začnemo dodajati drugo hrano, pa se delež energije, ki jo malček pridobi z mlekom, drastično zmanjša. Tudi zato strokovnjaki svetujejo, da dojenčka še vedno dojimo (ali da mu dodajamo nadomestek materinega mleka) vsaj do konca prvega leta. Mleko naj bi namreč pri enem letu otrokove starosti še vedno pokrivalo 40 - 50 odstotkov malčkovih potreb po energiji. Potem pa delež postopoma začne upadati. Do konca otrokovega tretjega leta se zmanjša na okoli 30 odstotkov.

Od rojstva do 6. meseca

Večina mladih in tudi bodočih staršev ve, kakšnega pomena je za dojenčka materino mleko: v človeškem mleku je namreč veliko snovi, ki nimajo energetske vrednosti, so pa za otrokov razvoj morda še bolj pomembne. To so snovi, ki uravnavajo rast, pa tudi protitelesa. Dojenčki v prvem letu svojega življenja potrebujejo predvsem materino mleko. Če pa dojenje ni mogoče, potrebujejo nadomestek človeškega mleka, nikakor pa ne mleka krave ali koze, ker bi povzročili prebavne motnje, lahko pa tudi spodbudili nastanek alergij. Dojenček namreč kravjega mleka še ni sposoben prebaviti.

Približno pri petih ali šestih mesecih pričnemo dojenčku dodajati prve kašice. Kdaj natanko pričnite z uvajanjem goste hrane, vam bo svetoval pediater na rednem pregledu. Kljub temu da dojenček že prehaja na druge vrste hrane, pa ga še vedno dojite. Tako boste pokrili dojenčkove potrebe po mleku, saj mu kravjega mleka še ne smete ponuditi. Dojenje pa ima ne le hranilne vrednosti, ampak tudi veliko čustveno vrednost. To ve vsaka mati, ki pogleda v zadovoljne in pomirjene oči dojenčka, ki se doji.

Od 6. meseca do enega leta

Obdobje od šestega meseca do enega leta zaznamuje privajanje na gosto hrano. To je počasen proces, saj dojenčki in malčki potrebujejo mnogo časa, da se privadijo na nove okuse. Je pa to tudi obdobje intenzivne rasti in razvoja, zaradi česar malček potrebuje veliko energije. Torej bi moral jesti zdravo in uravnoteženo hrano. Tu pa nastane težava: malčki so silno izbirčni jedci. Morda bi jedli le sadne kašice pa ničesar drugega. Zelo težko jim je pripraviti uravnotežen obrok, ki bi ga izbirčni mali jedci tudi v resnici pojedli. Pa nikar ne obupajte, ker bo postopoma zagotovo bolje, le da je proces počasen. Za otrokovo zdravje boste naredili največ, če boste poskrbeli, da bo prehrana vse vaše družine pestra. Malček se vam bo postopoma pridružil. Kako pa je s potrebami po kravjem mleku? Bi ga sedaj že lahko ponudili, saj vemo, da je kravje mleko del pestre prehrane, pa naj gre za pasterizirano ali trajnejše (alpsko) mleko? Pediatri v Sloveniji, pa tudi v večini evropskih držav, ne svetujejo uživanja kravjega mleka do enega leta otrokove starosti, čeprav v nekaterih državah menijo, da prepoved velja le do 8. ali 9. meseca. Obstaja namreč kar nekaj razlogov proti prezgodnjemu uvajanju kravjega mleka v dojenčkovo prehrano, saj vsebuje premalo železa, 3 do 4-krat preveč proteinov in mineralov, možen pa je tudi pojav alergij. Do prvega leta torej vztrajajte pri dojenju ali nadomestku materinega mleka.

Od prvega do tretjega leta

Po prvem letu pa ni več razlogov, da bi se izogibali kravjemu ali kozjemu mleku. Prav nasprotno. Otroci ga obožujejo in prav je, da jim ga privoščimo. Bodite pa pozorni na to, kakšno mleko jim ponujate. Mleku, ki ga dajemo majhnim otrokom, namreč ne bi smeli odvzemati maščob. Energetske potrebe dojenčkov in otrok so velike in posneto mleko z manj maščobami zanje ni primerno vse do 3. leta starosti.

Pomanjkanje kalcija?

Raziskave so pokazale, da ima lahko daljše obdobje neuživanja mlečnih izdelkov oz. pomanjkanje kalcija v otroštvu negativne posledice za razvoj otrokovih kosti, mišic in zob. V primeru, da otrok zaradi različnih razlogov ne uživa dovolj mleka in mlečnih izdelkov, strokovnjaki predlagajo dodajanje kalcija k otrokovi prehrani.

Mleko pa vsebuje še druge čudovite sestavine, ki so potrebne za zdrav razvoj otroka: kalcij za kosti, proteine za mišice, energijo za moč, vitamina A in D za vid in kožo, vitamin B za delovanje celic, cink, selenij, magnezij…

Kaj pa, če otrok mleko odklanja? Siljenje ni smiselno. Raje poskusite tako, da mu ponudite druge mlečne proizvode: jogurt, kefir, skuto, sir, kislo smetano, stepeno sladko smetano ali celo mlečni sladoled. Včasih otroci raje pojedo sadni jogurt ali sadno skuto, kot pa popijejo kozarec mleka. Še najbolj čudaške malčke pa lahko pretentate s sladoledom in smetano. Poskusite z mlekom spet čez čas, morda pa se bo otrok mleku privadil. Pa še nekaj: mnoge otroke moti smetana, ki se naredi na toplem mleku. Morda pa bi popili hladnega ali pa vroče spenjenega?

Toplo mleko za dober spanec

Če otrok zvečer noče in noče v posteljo, mu ponudite kozarec toplega mleka. Kar so vedele naše babice instinktivno, so danes dokazali znanstveniki. Mleko namreč vsebuje snov, imenovano triptofan. Gre za aminokislino, ki v telesu proizvaja snov serotonin, ta pa ureja spanje. Poleg tega ima toplo mleko tudi psihološko moč; nekaj minut srebanja toplega mleka pred spanjem spravi otroke in odrasle v pravšnje duševno stanje za mirno noč.