Meso na otrokovem krožniku

Zvezdana Vražič,dipl. m. s., spec. klinične dietetike | 24.1.2010

Pravilna prehrana v otroškem obdobju je izredno pomembna za rast in razvoj.

 

Če je uravnotežena, kar pomeni pravilno razmerje med beljakovinskimi, ogljikohidratnimi in maščobnimi živili, pokriva potrebe po mineralih in vitaminih, kalorično ustreza otrokovi starosti, je pestre sestave, videza in okusa, bo zagotovila uravnoteženo rast in razvoj.

Pomembno je dejstvo, da se otrok pri prehranjevanju sprva podreja željam staršev, njihovemu vzorcu prehranjevanja in okusu, pozneje pa okusu vrstnikov in modi.


POSLEDICE NEURAVNOTEŽENE PREHRANE

Število družin, ki ne uživajo mesa in mesnih izdelkov, narašča. Če družina kljub odločitvi za vegetarijanski način prehranjevanja izbira živila, ki vsebujejo vse potrebne sestavine, in se pri tem ne odreče jajcem in mleku, bo otrokov razvoj normalen.

Najbolj znana posledica neuravnotežene prehrane brez živalskih beljakovin je pomanjkanje vitamina B12, ki povzroči posebno obliko slabokrvnosti, v hujši obliki pa tudi duševne motnje in nevrološke težave. Pri pomanjkanju tega vitamina se težave nikoli ne pokažejo takoj, ampak šele po treh do šestih letih. To pomanjkanje pa lahko zlahka in hitro odpravimo z ustreznimi živili.

Starši se morajo poučiti o vsebnosti sestavljenih ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob v posameznih živilih, da bo otrokova prehrana vsebovala dovolj kalorij (ne samo na račun sladkorjev in maščob) za njegovo normalno rast in razvoj. Ne nazadnje bi se morali vprašati, ali si otrok takšno hrano sploh želi!


MESO – BOGASTVO BELJAKOVIN

Živila živalskega izvora vsebujejo hranila, ki jih naše telo nujno potrebuje za svoje delovanje. Meso je bogato predvsem z beljakovinami, ki so osnova za izgradnjo telesnih beljakovin in vir energije (1 g beljakovin da 4 kcal energije). Za izdelavo lastnih beljakovin mora organizem imeti na voljo vse potrebne aminokisline. Nekatere sintetizira telo samo, določene pa lahko dobimo v organizem izključno z uživanjem mesa, jajc in mleka ter mlečnih izdelkov, torej hrane živalskega izvora. Kakovostne beljakovine so sestavljene iz aminokislinskega ravnovesja. Najdemo jih predvsem v rdečem mesu in imajo dobro ravnovesje vseh potrebnih aminokislin, ki jih telo tudi dobro presnavlja.

Prepričanje, da je rdeče meso mastno, se postopoma spreminja, saj se na našem tržišču dobi goveje meso, ki vsebuje manj kot 10 odstotkov lipidov (maščob). Vzreja goveda je z novimi mesnimi pasmami usmerjena v pridobivanje čim manj mastnega mesa.


VIR ŽELEZA, CINKA IN VITAMINA B12

Rdeče meso je tudi vir železa, cinka in vitamina B12.

1. Železo

Železo je v našem telesu sestavni del hemoglobina, ki je v rdečih krvničkah; te skrbijo za vezavo kisika in njegov prenos v vsak delček našega telesa. Čeprav železo najdemo tudi v živilih rastlinskega izvora, mlečnih izdelkih in jajcih, je najpomembnejši vir železa meso, še posebej rdeče. Absorpcijo železa dodatno izboljšamo z uživanjem hrane, bogate z vitaminom C.

Hitra rast otrok poveča njihove potrebe po železu. Med šestim in dvanajstim letom so potrebe enako velike kot pri odraslem. Njihov jedilnik naj vsebuje rdeče meso, ki je najbolj naraven vir železa in ki ga organizem najlažje presnavlja.

2. Cink

Cink je poleg železa v rdečem mesu še en pomemben element za sintezo beljakovin. Pomanjkanje tega elementa lahko povzroči apatijo, depresijo, razdražljivost, slabo koncentracijo, hujše oblike vnetja kože in pomanjkanje apetita. Odrasel človek potrebuje dnevno od 15 do 25 mg cinka in več kot polovico te količine vsebuje 100 g govejega mesa.

3. Vitamin B12

Pomembno vlogo pri sintezi beljakovin ima tudi vitamin B12. Najdemo ga predvsem v živilih živalskega izvora, največ v rdečem mesu in drobovini. Zavedati se moramo, da nobeno živilo samo zase ne vsebuje vseh potrebnih vitaminov. Zato je potrebno uživanje raznovrstnih živil, da dobimo v organizem vseh 13 vitaminov.

Živčne celice potrebujejo vitamin B12, saj mora biti prisoten v zgradbi mielinske ovojnice, zaščitne celične plasti. Brez vitamina B12 se namreč mielin razgradi in zaščitni sloj okoli živčne celice se odlušči ali razpade. Postanemo pretirano razdražljivi in pomanjkanje vitamina se kmalu pokaže tudi v okončinah (občutek odrevenelosti, gomazenje, ohromelost).


VSAJ ENKRAT TEDENSKO

Čeprav ni treba, da je meso na jedilniku vsak dan, bi bil brez rdečega mesa vsaj enkrat ali dvakrat tedensko naš organizem prikrajšan za naravni vir železa, beljakovin, cinka in vitaminov (predvsem B12). Pri tem je pomembno, da smo pozorni, kako meso pripravimo in koliko maščob mu dodamo. Zdrav krožnik je sestavljen iz 2/5 priloge (ogljikovi hidrati), 2/5 zelenjave (prikuhe) in samo 1/5 mesa. Mesa ne potrebujemo v velikih količinah.

Zato je še bolj pomembno, da je to meso kakovostno, slovensko, znanega izvora in čim bolj naravno pridelano. Torej kupujmo slovensko, ekološko pridelano rdeče meso in perutnino talne reje ter uživajmo sadje in zelenjavo, pridelano na domačem vrtu ali njivi.