Gensko spremenjena hrana

Po nekaterih teorijah gensko spremenjena hrana povečuje tveganje za razvoj raka, povzročala naj bi povečano pojavnost alergijskih bolezni in tudi slabljenje imunskega sistema.

 

Kaj so gensko spremenjeni organizmi (GSO)

Gensko spremenjeni organizmi so živi organizmi (rastline, živali, mikroorganizmi), katerih genska struktura je bila spremenjena z vgraditvijo gena, ki izraža želeno lastnost, iz nekega drugega organizma (sorodnega ali nesorodnega) in to s pomočjo genskega inženiringa oz. sodobne biotehnologije in ne po naravni poti (s selekcijo, križanjem ali naravno rekombinacijo genov).

GS živila

Prvo gensko spremenjeno živilo, ki je prišlo na trg je bil paradižnik, in sicer leta 1994 v ZDA. GS paradižniku so upočasnili mehčanje, da je plod bil obstojnejši. Naslednje leto je na trg prišla GS koruza. Danes so poleg paradižnika in koruze največkrat gensko spremenjena živila še soja, bombaž, oljna ogrščica in krompir. Ocenjuje se, da je na svetu četrtina koruze in tretjina soje gensko spremenjene.

Namen GSO – javni in prikriti

Glavni razlog uvedbe GSO v prehransko verigo naj bi bila odprava lakote oziroma zagotavljanje zadostne količine hrane. Na Zemlji živi že skoraj 7 milijard ljudi in da bi nas v naslednjih sto letih bilo že 10 milijard. Ker z obstoječimi kmetijskimi obdelovalnimi površinami po naravni poti ne bo moč zadovoljiti enormnih prehranskih zahtev svetovne populacije, mnogi vidijo rešitev v uporabi biotehnologije oz. genskega inženiringa v poljedelstvu, ki bi lahko omogočila vzgajanje posameznih rastlinskih vrst na neobdelovalnih površinah in ustvarila rastlinske vrste, odporne na različne podnebne razmere in škodljivce, s tem pa bi se znatno povečal njihov pridelek. Uporaba pesticidov, ki onesnažujejo okolje, bi bila bistveno manjša. Izboljšala bi se kakovost živil, posledično bi vzgajali tudi bolj zdravo živino, odpornejšo na okužbe in parazitske bolezni, ki bi tudi hitreje rasla. Vse to bi lahko spodbudilo in pospešilo razvoj najrevnejših držav sveta.

Toda, primeri iz prakse so pokazali ravno obratne rezultate od načrtovanih. Žalostne zgodbe prihajajo iz Argentine in Indije, kjer so revni kmetje podlegli prepričevanju korporacij in kupili njihova draga GS semena in pesticide, pri tem najeli kredite, se zadolžili, dobili pa so katastrofalno slabo letino, slabšo kot prej, kar je mnoge izmed njih pahnilo v še večjo revščino. Po drugi strani pa za ameriško korporacijo Monsanto, ki je največji svetovni pridelovalec GS semen (prihodki podjetja naj bi se od leta 2007 do 2010 zvišali z 8,6 na 14,9 milijarde dolarjev!) in ki je kmetom prodala ta semena, to ni neuspeh, saj je njihov glavni cilj čim večja prodaja svojih izdelkov, ne glede na posledice. V ozadju se torej vse vrti okoli denarja.

Tveganja povezana z GSO

Tveganja za okolje: prenos genov na druge rastline oz. kontaminacija (prenos genov preko peloda), prenos iz območja pridelave gensko spremenjenih rastlin na sosednja območja s pomočjo vetra, zmanjšanje učinkovitosti pesticidov, povečevanje ogljikovih izpustov, povečana raba fosilnih goriv. Gojenje GS soje za krmo v industrijski živinoreji prav tako prispeva k pospešenemu izsekavanju gozdov v Južni Ameriki itd.

Tveganja za zdravje ljudi: Tveganj, ki izhajajo iz proizvodnje in uživanja gensko spremenjenih živil za zdravje ljudi žal še vedno ni možno z natančnostjo opredeliti, predvsem zato, ker primanjkuje dolgoročnih poskusov. Vseeno pa obstajajo teorije, po katerih naj bi gensko spremenjena hrana imela negativne posledice za človeški organizem.

• povečana toksičnost rastlin: nekatere rastline proizvajajo škodljive snovi v količinah, ki so še sprejemljive za prehrano. Pri gensko spremenjenih rastlinah pa obstaja bojazen, da bi lahko proizvedle več teh škodljivih snovi, ki bi lahko vodile do neželenih učinkov.

• zmanjšana prehranska vrednost: teoretično imajo GS rastline nižjo prehransko kvaliteto kot naravne rastline. Primer: fitati so snovi v semenih in žitaricah, ki vežejo minerale in jih tako naredijo neuporabne za prehrano ljudi. Z vgraditvijo gena bi se lahko povečala tvorba fitatov, s tem bi se znižala mineralna vrednost rastline.

• tveganje za razvoj raka: GS živila bi naj povečevala tveganje za razvoj raka. Npr. gensko spremenjena soja z nižjo vsebnostjo fitoestrogenov, ki so sicer znani kot zaščitni dejavnik za preprečevanje obolenja srca in pojav raka.

• tveganje za alergijske reakcije: 90 % alergij je možno pripisati specifičnim beljakovinam (proteinom) v mleku, jajcih, ribah, soji, pšenici, oreščkih (lešniki, arašidi…). Odgovor na vprašanje, ali bi geni teh beljakovin, vgrajeni v živila, ki sicer ne predstavljajo tveganja za alergije, lahko sprožili alergijo, še ni jasen. Možno je tudi, da vgrajen gen ustvari nov alergen. Čeprav doslej še niso bile evidentirane alergične reakcije na GS živila, raziskave »in vitro« (poskusi, ki potekajo v nadzorovanem okolju zunaj živega organizma, v laboratorijskih pogojih) kažejo na to možnost, zato morebitno alergičnost živil še naprej intenzivno spremljajo.

Znanstveniki sicer na splošno menijo, da z izjemo možnih alergij, gensko spremenjena hrana ne predstavlja tveganja za zdravje. Gensko spremenjena živila, ki se danes pojavljajo na tržišču v svetu, imajo po zagotovilih proizvajalcev in prodajalcev, izdelane ocene tveganja za zdravje ljudi. Ti tudi zagotavljajo, da pri ljudeh, ki so uživali gensko spremenjena živila, do sedaj še ni bilo ugotovljenih škodljivih učinkov na zdravje. A v isti sapi je treba povedati, da po nekaterih ocenah več kot 95 % teh znanstvenikov prihaja iz podjetij, ki tržijo GSO oz. da je zelo malo neodvisnih znanstvenikov, ki se ukvarjajo s preučevanjem škodljivih učinkov GSO na ljudi. Še več, znanstvene raziskave o dolgoročnih učinkih GSO na zdravje ljudi še niso bile narejene! Je pa bilo opravljenih nekaj raziskav na živalih in te niso nič kaj spodbudne, saj so pokazale, da GS živila pri živalih lahko povzročajo oslabljen imunski sistem, bolezni dihal ipd.

Označevanje GS živil

V Sloveniji oziroma v EU je označevanje živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme (GSO) ali so iz njih proizvedeni, obvezno. Označeni morajo biti z besedami gensko spremenjen oziroma proizveden iz gensko spremenjenega (ime organizma/sestavine). To velja za živila oziroma krmo, ki vsebuje več kot 0,9 % dovoljenega GS-organizma. Toda, po drugi strani pa mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov, proizvedenih iz živali, ki so bile krmljene z GS-krmo, ni potrebno posebej označiti, prav tako ne fermentiranih izdelkov iz GS-mikroorganizmov (npr. jogurtov) ter aditivov iz gensko spremenjenih rastlin, npr. soja lecitin v čokoladi. Torej, četudi se direktnemu uživanju GS živil v določeni meri lahko izognemo, pa se ne moremo izogniti posrednemu uživanju preko izdelkov iz živali, ki je bila krmljena z GS krmo. Tudi encimi, ki se uporabljajo v živilih kot pomožna tehnološka sredstva (pri proizvodnji kruha, žganja, piva, sadnih sokov, sira, majoneze itd.) so izdelani s pomočjo genskega inženiringa (60 % encimov). Nekateri v tem vidijo nove, skrivne povzročitelje alergij.

Gensko spremenjena hrana je postala sestavni del naše prehrane, pa če si to želimo ali ne. Zaužijemo jo lahko neposredno z GS živilom, največkrat pa se njene prisotnosti v živilih sploh ne zavedamo. Na podlagi zgoraj navedenih podatkov, previdnost pri uporabi GSO vsekakor ni odveč, saj njihovi učinki na okolje in zdravje ljudi in medsebojni vplivi, še niso v celoti raziskani.

VIRI:

- Inštitut za varovanje zdravja RS

- Inštitut za trajnostni razvoj

- Zveza potrošnikov Slovenije

- www.vitafit.si