Dojenje ne povzroča zobne gnilobe!

Doječe matere se pogosto srečujejo s trditvami, da je dojenje povzročitelj kariesa pri otrocih. Ta trditev ne drži! Statistične znanstvene raziskave doslej zveze med podaljšanim dojenjem in kariesom niso potrdile.

 

Nasprotno! Primerjava vplivov prilagojenega in človeškega mleka je pokazala, da človeško mleko v nasprotju z večino znamk prilagojenega mleka ne znižuje vrednosti pH v otrokovih ustih. Prilagojeno mleko vsebuje dodane sladkorje, ki močno raztapljajo zobno sklenino, človeško mleko pa ni povzročitelj kariesa, razen če ni zraven tudi drugih virov ogljikovih hidratov. Materino mleko vsebuje tudi protitelesa IgA in IgG ter veliko laktoferina, ki zavirajo rast bakterij.

Kaj je Streptococcus mutans?

S. mutans je bakterija, ki poleg nepravilne higiene največ prispeva h kariesu. Dojenčki in otroci to bakterijo prevzamejo od staršev ali drugih odraslih oseb, ki skrbijo zanje. Starši včasih pustimo radovednemu otroku, da žveči našo zobno ščetko; bakterija se lahko prenaša tudi s poljubljanjem ali z uporabo skupnega jedilnega pribora. Otroka bakterijam izpostavimo čim kasneje: če ima otrok dudo, je nikoli ne podajajmo iz svojih ust v njegova, otroku ne žvečimo prvih koščkov goste hrane.

Varovalni ukrepi:

• starši in otroci si ne delimo istega jedilnega pribora in zobnih ščetk, nikoli ne oblizujmo otrokove dude
• uporaba fluora
• natančno in redno umivanje zob
• starši, ki hranijo otroka s prilagojenim mlekom, naj mu po vsakem obroku obvezno očistijo zobe
• nočno hranjenje naj poteka v posameznih, ločenih obrokih, otrok naj se ne doji nepretrgano čez celo noč

Ker S. mutans najbolj uspeva v okolju z nizko pH-vrednostjo, moramo pH v ustih zviševati. To storimo tako, da otroku po obroku ponudimo vodo za pitje ali izplaknitev zob. V času med obroki slina naravno splakuje zobe in dviguje pH-vrednost.

PREBERITE TUDI: Tolažilna duda - da ali ne?

Kako je mleko »dostavljeno«?

Tehnično gledano je sesanje ob dojenju popolnoma drugačno od sesanja po steklenički. Med dojenjem je bradavica globoko v otrokovih ustih in mleko se izceja naravnost v zadnji del otrokovih ust. Otrok mora pred naslednjim potegom to mleko takoj pogoltniti. Otroku, ki pije po steklenički, mleko curlja v usta. Če otrok tekočine ne pogoltne takoj, se razlije po celih ustih in okoli zob.

Dednost

Za karies je potrebno medsebojno delovanje treh dejavnikov: okolja, zgradbe zob in prehrane. Na okolje (ustna flora) ne moremo bistveno vplivati, prav tako ne moremo vplivati na zgradbo zob, katere zasnova je dedna. Vendar ne moremo otroka kar prepustiti usodi, češ, »saj imamo vsi slabe zobe in jih bo imel še on«. V takih primerih je ŠE BOLJ pomembna pravilna in dobra zobna higiena, ki naj se začne že v nosečnosti in takoj po izrasti prvih otrokovih zobkov.

Starši, ki sami redno in natančno umivamo svoje zobe, smo tudi dober zgled lastnim otrokom. Prav tako redno obiskujmo zobozdravnika.

Ustrezna ustna higiena

Ko otroku zraste prvi zob, začnimo zobek in dlesni redno umivati. Otrokove zobe in dlesni lahko učinkovito očistimo s koščkom gaze ali mehke brisačke. Otroka zgodaj seznanimo z mehko zobno ščetko in naj nas posnema, ko si sami čistimo zobe. Čeprav si otrok zobe že »čisti« sam, mu jih vsaj dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer) dobro očistimo še starši. Starši naj bi po priporočilih zobozdravnikov umivali zobe otrokom vsaj do 10. leta starosti.

PREBERITE TUDI: Ko rastejo prvi mlečni zobki ...

Pravilna prehrana

Zelo učinkovita zaščita pred kariesom je pravilna in zdrava prehrana. Otroci, ki uživajo raznovrstno in zdravo hrano, so bolj odporni proti bakterijam. Namesto sladkih sokov in čajev ponudite otroku za pitje navadno vodo. Hrana, ki ostaja v ustih dalj časa, je lahko tudi vzrok za nastajanje kariesa. Še posebej neprimerne so lizike in trdi bonboni, ki jih ima otrok v ustih tudi pol ure ali več. Sladkor iz lizik in bonbonov namaka zobe, pH-vrednost se močno zniža in bakterije imajo idealno gojišče za rast.

VIRI
Avoiding Dental Caries, Joylyn Fowler, Garden Grove CA USA, NEW BEGINNINGS,

Vol. 19, No. 5, September-October 2002, p. 164?169.
The Breastfeeding Answer Book, LLLI, 2003.
Strokovni pregled: Alenka Šenk Erpič, dr. dent. med.