BLOG: Zakaj je počitek tako zelo pomemben?

Tanja Želj | 4.2.2020

Življenje je dokaj preprosta matematika, le ljudje se pogosto obnašamo precej neumno. Že Einstein je zelo lepo razložil, da ni večje neumnosti človeka od te, da pričakuje drugačne rezultate ob tem, ko ne želi ničesar spremeniti.

 

Življenje nenehno stremi k ravnovesju. Tako v našem telesu kot zunaj nas in v naravi.

Človekov celotni endokrini sistem, torej vse žleze z notranjim izločanjem nenehno skrbijo, da so naši hormoni v ravnovesju. In če so v ravnovesju, smo zdravi.

Narava življenja v vseh rečeh stremi k zlati sredini. Tam namreč vse deluje optimalno.

 

Če to matematiko nekoliko prevedem, to tudi pomeni, da večji, kot bo odklon v eno smer, večji odklon lahko pričakujemo v drugi smeri, da bomo spet v povprečju oziroma zlatem ravnovesju.

Oziroma povedano še bolj posplošeno - slabše kot skrbimo zase, bolj nas to lahko nekega dne "udari po glavi".

Življenje je dokaj preprosta matematika, le ljudje se pogosto obnašamo precej neumno. Že Einstein je zelo lepo razložil, da ni večje neumnosti človeka od te, da pričakuje drugačne rezultate ob tem, ko ne želi ničesar spremeniti.

 

Pa sedaj s tem znanjem poglejmo na počitek. Kakšen bi naj bil in kdaj ga moramo jemati (bolj) resno? Kaj je pravzaprav smiselno za počitek narediti na dnevni ravni?

Če sledimo zgoraj zapisanim besedam, je vsekakor smiselno, da je naš prosti čas aktiven, poln raztegovanja, premikanja in gibanja, če je naš delovnik pasiven ter vsebuje veliko sedenja in telesne zakrčenosti. Še bolje pa je, če tudi med delom zmoremo svoje sedenje in pasivnost čim večkrat prekiniti.

Če pa imamo delovnik precej aktiven, če torej v službi opravljamo fizična dela, pri katerih ne sedimo, na primer dvigujemo bremena, potem je seveda smiselno, da vsaj nekaj prostega časa namenimo telesnemu počitku.

 

Kaj pa je smiselno za počitek narediti na tedenski ravni? Po mojem prepričanju bi vsak človek, ki hodi v službo, moral imeti vsaj en ali še bolje dva dni v tednu za počitek. Temu sta tista sobota in nedelja v osnovi pravzaprav namenjena.

Pri čemer pa je ponovno treba upoštevati tedensko pasivnost/aktivnost. Če namreč ves teden fizično precej delamo, potem enostavno nima smisla, da smo tudi ves prosti čas med vikendom ponovno fizično aktivni.

Zato je vse dnevne in tedenske aktivnosti potrebno razporediti smiselno in seveda v skladu s svojimi sposobnostmi.

 

Kaj pa počitek na mesečni in letni ravni? Na mesečni ravni je smiselno, da si lahko vsak mesec privoščimo nekaj prostih dni v kosu. Včasih nam gredo prazniki zelo dobro na roke. Če ne, si za reden mesečni dopust vzemimo kak dan dopusta.

Kako zelo je na letni ravni pomemben letni dopust, mi verjetno ni treba omenjati. Bi pa rada dodala, da je priporočljivo, da letni dopust ni edini daljši dopust v letu. Če nam namreč uspe, da se čez leto s pomočjo dnevnega, tedenskega in mesečnega počitka sproti učinkovito regeneriramo, imamo zagotovoljen zares sproščen letni dopust, na katerem bomo lahko uživali.

Toda, če se na letni dopust odpravimo izčrpani, se lahko hitro zgodi, da na dopustu zbolimo. Saj veste - to so tisti dnevi, ko pride vse za nami. In to ravno na letnem dopustu. Če se vam je to že zgodilo, si je dobro postaviti vprašanje, kako ste za svoj počitek skrbeli pred dopustom oziroma med letom.

Če namreč zase ne skrbimo sproti, nas telo tudi z boleznijo spomni oziroma prisili, da se ustavimo in spočijemo. Če nimamo veliko »minusa«, to stori v blagi obliki - le s kakšnim prehladom ali virozo. Toda, če je naš minus blizu bankrota, bodo posledice seveda hujše. Sama pogosto srečujem ljudi v takih trenutkih, ko me sprašujejo, kaj so delali narobe, hkrati pa želijo takojšnje rešitve in izboljšanje kar že za včeraj.

 

Katera so torej moja pravila dobre skrbi zase?

1) Odgovornost, da skrbim zase in svoje telo, nosim sam/a.

2) Telo nujno potrebuje vse vrste počitka (dnevni, tedenski, mesečni in letni). Če torej želim zdravo telo, je moja dolžnost, da vsakodnevno dobro skrbim zanj.

3) Vse, kar danes delam dobrega za svoje telo, se mi bo tudi v prihodnosti poznalo kot dobro.

4) Vse, kar danes ali jutri izpustim (dan brez gibanja, dan brez ustrezne hranilne hrane, dan brez ustreznega počitka in dobrega spanja), se nabira v moj telesni bančni minus in se mi bo nekoč v prihodnosti pokazalo kot slabo.

5) Sama sem precej strukturiran človek, zato si tudi prosti čas oziroma čas za počitek planiram v svoji beležki. Tako načrtno planiram več časa med eno in drugo aktivnostjo ter namerno planiram dneve, ko delam manj ali sploh ne delam.

 

To so seveda le moja pravila, ki jih dragi bralci lahko poljubno dopolnite. Važno je, da so v vaše dobro. Kajti nihče drug ne more dobro (po)skrbeti za vas. Tako kot tudi vam ni treba skrbeti za druge (razen otroke, bolne in ostarele), kako skrbijo zase. Vsaj dokler ne bomo tudi sami v tistih nemočnih letih, ko smo odvisni od pomoči drugih.

Pa vendar v praksi opažam, da ljudje, ki ohranjajo pozitivno miselno naravnanost, skrbijo za redno gibanje, dobre socialne stike in kakovostno hrano, zmorejo zelo dobro sami skrbeti zase tudi v pozni starosti. Že zato se splača že danes dobro poskrbeti zase.

 


 

Tanja Želj Tanja Želj je ambasadorka zdravega načina gibanja, razmišljanja in življenja. Je idejni in strokovni vodja pilates centra Tanergija®, vodi tudi spletni projekt Fit okoli 40. Jedro njenega življenja je njena družina – hčerka Ela in partner Mark.

Njene ideje ter več informacij o njenem delu in storitvah najdete na Tanergija.si in na Tanjazelj.si.

 

 

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.