Zadovoljne ženske po štiridesetem

Helena Primic | 28.6.2020

Pravilo za vse ženske (ne le po štiridesetem!) je, da se moramo imeti rade in verjeti vase. To je najbolj pomembno!

 

Ko se srečajo tri ženske, ki so se odločile, da bodo tudi po 40. rojstnem dnevu skrbele za svojo telesno kondicijo, zdravje in vsakodnevno psihično sprostitev, seveda nastane nekaj lepega.

In za vse ženske, nosečnice in mame uporabnega, če se odločijo, da bodo svoja znanja in spoznanja delile tudi z drugimi "sotrpinkami" - edinstven brezplačni spletni festival Ali je gibanje res brez veze?


Ali je gibanje res brez veze?

 

O tem, kaj se pravzaprav dogaja z ženskim telesom in psiho, ko se približuje štiridesetki in na kaj mora biti v teh letih ženska posebej pozorna, smo se pogovarjali z avtoricami brezplačnega spletnega festivala Ali je gibanje res brez veze? - 41-letno Tanjo Želj, ustanoviteljico Tanergije, 47-letno Jano Czerny, pomočnico vzgojitelja in inštruktorico pilatesa, ter 37-letno Moniko Golob Sluga, magistrico prava ter strokovnjakinjo za odnose z javnostmi in krizno komuniciranje. 

 

Kako ste doživele štiridesetko oziroma kaj lahko pričakujejo mame, ki se ji bližajo?

Jana: Jaz sem na svoj 40. rojstni dan imela predviden datum poroda druge hčerke, zato sem bila v čisto drugem filmu. Rodila sem sicer štiri dni kasneje, tako da je praznovanje te okrogle obletnice šlo v drugo, bolj zanimivo smer.

Tanja: Jaz sem ponosna na svoja leta. Sicer čutim predvsem psihično razliko v smislu, da se počutim bolj v stiku sama s sabo in temu jaz pravim zrelost. Ko sem namreč v stiku sama s sabo, lažje obvladujem odnose in starševstvo, lažje rešujem težave v službi in podobno.

Monika: Sama se štiridesetki bližam s svetlobno hitrostjo, tako da računam na Janine in Tanjine dobre obete. Spomnim se namreč, ko sem bila še otrok in je umrla bolna soseda, stara štirideset let. Takrat se mi je zdelo, da je že zelo stara in da verjetno tako mora biti. Pa več kot očitno ni tako. Sama se namreč tudi v poznih tridesetih počutim mladostno in to življenjsko energijo ter vitalnost želim v sebi ohraniti čim dlje v starost.

 

PREBERITE TUDI: Ženske, negujte svojo maternico!

 

Katere pa pravzaprav so tiste spremembe (fizične in psihične), ki nas ženske pričakajo okrog 40. leta starosti?

Jana: Telo je vsekakor drugačno kot pri 20-tih, sploh porodi naredijo svoje. Sama se kot rekreativna tekačica, ki že več kot 20 let teče, ne ukvarjam toliko z videzom, kot spremembami glede moči in kondicije. Okrog 40. leta sem vsekakor opazila, da hitreje izgubljam kondicijo, če imam daljši premor. Včasih sem recimo šla tečt pred službo (delala sem v vrtcu, torej dinamično in ne sedeče delo) in potem normalno zdržala v pogonu še cel dan. Toda, če grem zdaj na jutranji tek, me sredi dneva ujame utrujenost.

Pri psihičnih spremembah pa opažam nekoliko slabšo koncentracijo med kakšnim resnim pogovorom in učenjem, ko si moram obvezno delati zapiske in opomnike, saj imam več kot očitno slabši spomin. Multi tasking za gospodinjaska opravila še kar ostaja, toda več različnih misli naenkrat - to pa ne.

Pa tudi to bi rada izpostavila na psihičnem področju - vse bolj obujam spomine iz otroštva in ugotavljam podobnosti s starši pri vzgajanju otrok. Včasih me hormonsko stanje v kombinaciji s preobremenjenostjo tudi odpelje v stanja, ki mejijo na depresijo, proti čemur se borim z osveščanjem s članki, knjigami in predavanji, veliko pa mi pomagajo tudi gibanje, dihalne tehnike ter zdrava prehrana. 

 Tanja: Vsako žensko (in moško) telo, staro 40 let, je na primer kostno obrabljeno. Kar je povsem normalno za vsa štiridesetletna telesa. Razlika med ženskami je v genskem materialu (ki je, ko gre za telo, še vedno ključen) in v tem, kaj smo s svojim telesom do te starosti počele. Če ženska s svojim telesom ni bila prijazna, potem verjetno tudi njeno telo ne (z)more biti prijazno z njo. Žal je to matematika, ki je ne moremo prelisičiti oziroma se lahko »igramo« le toliko časa, kolikor nam to dopušča naš edinstveni genski material.

Tako da mislim, da se je treba čim prej sprijazniti, da tako ženske kot moški enostavno ne moremo ubežati procesu staranja. Si pa lahko pomagamo tako, da telo podpiramo z znanjem in različnimi metodami, ki jih imamo danes na voljo, s ciljem, da imamo čim manj bolečin in se v svojem telesu tudi po 40. počutimo kar se da dobro.

Monika: Vsaka taka večja prelomnica v življenju gotovo vpliva na psihično in fizično kondicijo ter zdravje. Menim, da če zdravje vzdržujemo in krepimo, lahko gremo lažje čez to. Staranje je proces in takšne prelomnice so lahko ključne, ali bomo šli dol ali pa gor. To je stvar posameznikove izbire.

Ko opazujem ženske, ki so že vstopile v štirideseta, sama opažam, da so po navadi v tej točki v življenju že nekaj dosegle, po večini tudi že imajo družino. Pa vendar se ravno v tem obdobju lahko hitro zgodi, da se zaciklamo v vsakodnevno rutino in si ne vzamemo več časa zase. Zato je po mojem mnenju pri teh letih ključno ravno to, ali se ženska zna postaviti na prvo mesto in dela na sebi ali pa le živi za druge. 

Recimo sama sem v tem trenutku v pričakovanju drugega dojenčka, ki ga pričakujemo decembra, doma pa imam enoletnico. Ravno zato je ključno, da ženska zna dobro poskrbeti zase. 

  

Ali je gibanje res brez veze?

 

Na srečo pa okrog 40. leta starosti večina žensk vendarle ni več pripravljena vedno dati sebe na zadnje mesto. Kako ste same opravile s tem materinskim žrtvovanjem za druge?  

Tanja: Meni osebno je zdaj, ko se hčerka bliža osmemu letu, veliko veliko lažje. Ko je bila še dojenček in mlajša, pa sem se materinstvu povsem predala in nisem toliko razmišljala o tem, kaj zamujam kot ženska, saj sem bila izpopolnjena kot mama. Zdaj, ko je hči večja, pa znam spet uživati tudi kot ženska in nimam slabe vesti, ker ves moj čas ni posvečen samo hčerki. 

Monika: Če želim dati sebe drugemu v svoji najboljši obliki, se moram sama počutiti dobro in biti zadovoljna v svoji koži. In to je moja prioriteta, ki jo razume in spoštuje tudi mož, ki ima seveda tudi svoje dejavnosti, s katerimi si polni svoje baterije in kar tudi jaz spoštujem. Tako da pri tem oba drug drugeva podpirava in si pomagava. Pri nas gospodinjska opravila in otroci niso le ženske odgovornosti, temveč odgovornsti obeh partnerjev. Družina smo namreč vsi, ni le mama in otrok. Mislim, da je v družini treba postaviti jasna pravila in se jih potem tudi držati. 

 Jana: Mislim, da to materinsko žrtvovanje izvira iz starih časov, ko je bila odločitev za družino bolj pragmatična – ženska je pač morala imeti otroke, ne glede na to, ali si jih je zares želela ali ne. Pa vendar ne smemo pozabiti vseh tistih mam, ki se vsakodnevno zares "žrtvujejo" za svojega recimo otroka s težavami v duševnem razvoju. Ta mama zase ne bo rekla, da se žrtvuje za otroka, temveč zanj skrbi in ga ima brezpogojno rada, četudi ji okoliščine na pot postavljajo velike izzive, kako poskrbeti zase. Četudi bo čas za kavo ali tuš našla šele ob treh zjutraj, bo te trenutke zase znala ceniti in se ne bo ukvarjala s skrbmi, kaj bi pri teh letih že »morala« doseči in kaj vse doživeti, temveč le bo - ona, tukaj in zdaj.

Ko znamo biti prisotni v trenutku, žrtvovanje ne obstaja, temveč smo le hvaležni, notranje bogati in umirjeni, zaupamo v svojo intuicijo in znamo prioritete postaviti v svoj pravi vrstni red. Nisi zadovoljna s službo, družbo, odnosom? Spremeni, odkorakaj ali karkoli! Svoj svet lahko namreč spremenimo le sami, zato se je treba rešiti vloge žrtve, v kateri ženske same vztrajamo in jo spodbujamo tudi s tem, ko se primerjamo, pogojujemo, vedno nekaj pričakujemo in vzroke za svojo nesrečo iščemo zunaj sebe, namesto da bi se obrnile vase in svoje življenje vzele v svoje roke.

 

PREBERITE TUDI: 7 lastnosti odličnega partnerstva

 

Vzeti življenje in srečo v svoje roke pa pomeni tudi to, da se znamo posloviti od tistega, kar je mimo. Ali kaj pogrešate iz svoje mladosti in kako se s tem soočate? 

Tanja: Čisto iskreno, sama ne pogrešam prav nič. Fizično se počutim dobro, psihično pa čutim, da sem sposobna obvladovati trenutne situacije. In ker sem čustveno veliko bolj zrela kot prej, v resnici teh občutkov ne bi hotela zamenjati za mladost.

Jana: Jaz pa včasih pogrešam petkove preplesane večere, ki so trajali do jutra, ko smo se peš vračali iz diskoteke in so ta stari že vozili kužke na jutranji sprehod. No, ta "ta stara" sem sedaj jaz, ko zjutraj tečem po Tivoliju mimo takih zombijev. Da pa vendarle pridem do svojega plesa, doma in na svojih pilates vadbah vrtim glasbo iz 80-tih, ki mi da energijo iz mladosti.

Monika: Pogrešam iz mladosti, kako to mislite? Saj sem vendar še vedno mlada! No, vsekakor pa bom vedno ostala mladostna, to je moja zaveza sama sebi. Včasih pa vendarle pogrešam kak brezskrben dan in odklop, s čimer se soočam tako, da si ju enostavno privoščim. Važno je, da živim! Sicer pa sem hvaležna za vse moje dragocene izkušnje, znanje in predvsem ljudi, ki so mi pomagali, da sem postala to, kar sem, in predvsem, da danes vem, kaj si želim. Življenje je čudež, ki ga je treba živeti vsak dan, ne glede na to, koliko si star oziroma mlad!


Ali je gibanje res brez veze?

 

Tiste ženske, ki znajo uživati življenje tudi v srednjih letih, pravijo da je tudi seks po 40. letu še boljši. Ali to res drži?

Tanja: Če bi ocenjevala strokovno, moram reči, da je fizično gotovo lažji, če si pri 40-ih v fizično dobri kondiciji. Je pa seveda odvisno tudi od tega, kdaj imaš otroke. Dejstvo je namreč, da otrok tudi spolno življenje postavi malo na glavo in je ob otroku glavni izziv predvsem v tem, kako najti miren čas samo za intimen odnos.

Monika: Ko imaš partnerja, družino in preštevilne obveznosti, si je trenutke za intimo treba preprosto izboriti. Na začetku sva bila samo midva in tudi na koncu, ko bodo otroci odšli od doma, bova ostala samo midva. Zato je še toliko bolj pomembno, da si starša znata vzeti čas zase, se ukvarjata drug z drugim in tako je potem zagotovo tudi ljubljenje boljše. Pri ljubečem seksu se namreč ne povežeš samo fizično, temveč tudi na višji ravni in tudi tako krepiš partnerski odnos, zato si je za te trenutke vsekakor vredno vzeti čas.

Jana: Če odnos s partnerjem po vseh otrocih in logistiko, ki pride zraven, postane močnejši, je seks le še pika na i. Ni pa edini pokazatelj, kako globok je odnos. Nekje sem prebrala, da se za žensko seks začne v kuhinji, ne v spalnici. Vsekakor pridejo obdobja, ko je seks v primerjavi z začetkom veze lahko tako imenovano sušno obdobje, saj je partnerski odnos živa reč, ki se spreminja. Poleg komunikacije, spoznavanja sebe in partnerja namreč tudi seks spada k delu na odnosu. 

 

PREBERITE TUDI: Poletni seks ob dojenčku ...

 

Nam lahko zaupate kako ve skrbite zase - tako fizično kot psihično?

Tanja: Fizično s pilatesom nekajkrat na teden in obiskom Šmarne Gore ali Rožnika vsaj enkrat do dvakrat na teden. Psihično pa z Imago terapijo, s coachingom, branjem knjig, sodelovanjem v podpornih skupinah, pogovori …

Monika: Ko gre za telo, je zame ključno gibanje in veliko sprehodov v naravi. Gozd in hribi so stalnica naše družine. Za moč in gibljivost ter protiutež prekomernemu sedenju pa vsaj dvakrat na teden pilates, ki ga tudi z zadovoljstvom učim. Pa seveda zdrava hrana, kakšna knjiga za osebno in duhovno rast, veliko igre in plesa z otročkom ter smeha, ki je pol zdravja, da krepim tudi otroka v sebi. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na počitek in spanje ter zdrave medosebne odnose z odgovorno komunikacijo.

Jana: Sama že nekaj let ne tečem več tako intenzivno kot sem včasih, imam pa druge jutranje rituale. Vsako jutro (tudi med vikendi in na dopustu) vstanem ob 5.15, meditiram 15 minut, izvajam dihalno tehniko wimhof in leden tuš, potem grem pa ponavadi na trening pilatesa. Če ne grem, sama naredim nekaj vaj za gibljivost, nekaj pilates vaj in vaje animal flow, ki mi vzamejo približno 20 minut. Spat grem najkasneje ob 22.30 in sredi dneva obvezno poskrbim za 20-minutni spanec za moč.

Zelo pomembna je tudi prehrana in način prehranjevanja. Sama sem že 20 let veganka, poleg tega pa že več kot leto dni jem po principu prekinitvenega posta, tako da je počutje še boljše. Za svojo psihično kondicijo pa skrbim z ogromno branja knjig o osebni rasti, ki jih je seveda treba postaviti v svoj kontekst in tudi spraviti v prakso. 

 

Lahko za na konec našega pogovora še tri zlata pravila za ženske po štiridesetem?

Monika: Prvo pravilo za vse ženske (ne le po štiridesetem!) je, da se moramo imeti rade in verjeti vase. To je najbolj pomembno. Drugo je, da smo ponosne nase in na to, kar smo v življenju že dosegle. Prav vse smo izjemne, tega se je treba zavedati. In tretje - vse se bo zgodilo tako, kot bomo same želele. S svojimi mislimi zagotovo uravnavamo tok življenja, zato mislimo pozitivno in naše življenje bo pozitivno.

Jana: Prvič, ne primerjaj svojega videza z drugimi ženskami, sploh iz revij, televizije in socialnih omrežij. Žensko telo je naša svetinja, ki jo je treba objeti z ljubeznijo, jo razumeti in spodbujati k unikatnosti. In ne pozabiti, da nismo samo telo, saj lahko sicer zamudimo resnično povezanost same s sabo. Drugič, ne pozabi, da je gibanje zdravilo za vse - PMS, jezo, žalost, utrujenost, raztresenost, strahove, dvome ... Vsekakor navijam za gibanje v naravi, ki ga je dobro nadgraditi z vajami za gibljivost, moč in stabilnost, če ne želiš bolečin v križu. In tretjič, ne bodi (pre)stroga do sebe in drugih ter ne pozabi, da manj pričakovanj ter več smeha in "neproduktivnega" časa v krogu družine, prijateljev ali v lastni družbi sprosti tudi največjo napetost v odnosih.

Tanja: 1. Ohranjaj stik s sabo. 2. Počivaj. 3. Gibaj se.

 

Ali je gibanje res brez veze?

Foto: Tina Žabar Petaros