Vadba za nosečnice – 2. del

Naše darilo samo za vas – ker ste nam pomembne - VADBA V NOSEČNOSTI IN NJEN VPLIV NA NOSEČNICO IN OTROKA

 

Med športno dejavnostjo prihaja do sprememb v delovanju živčnega sistema, le-te pa povzročijo spremembe na vseh ostalih organskih sistemih.

Hitrost in sposobnost prilagoditve nosečnice na vadbo sta odvisni od več dejavnikov: starosti, zdravstvenega stanja, višine nosečnosti, telesne pripravljenosti, višine in telesne teže, prehrambenega statusa, vrste vadbe, intenzivnosti vadbe, trajanja vadbe, položaja telesa med vadbo, količine v vadbo vključenih mišičnih skupin, okolja, v katerem se vadba izvaja (temperatura, vlažnost, nadmorska višina).

1. Vpliv vadbe na delovanje hormonov.

V nosečnosti je stalen dovod kisika in energije plodu zagotovo ena izmed najpomembnejših fizioloških zahtev telesa. V tem obdobju je še posebej pomembno, da je raven sladkorja v krvi čim bolj stalna. Hormonski odgovor telesa je odvisen od dejavnikov, ki smo jih našteli v prvem delu in od splošnega stanja nosečnice. Med vadbo, zaradi porabe sladkorja v energetske namene, obstaja možnost, da otrok ne dobi potrebnih hranilnih snovi za razvoj. Kar morate vedeti je to, da pri nizki in srednje intenzivni vadbi, ki je podkrepljena z ustrezno prehrano, ni nevarnosti, da bi bilo karkoli narobe! Škodljiva je predvsem visoko intenzivna in dolgotrajna vadba, še posebej, če nosečnica nima urejene prehrane.

2. Vpliv vadbe na telesno temperaturo in pregretje telesa.

Dvig telesne temperature nosečnice med vadbo je odvisen od zunanjih dejavnikov (temperature okolja) in stanja nosečnice (telesna pripravljenost, zdravstveno stanje). Nosečnica, ki je dobro telesno pripravljena ima nižjo temperaturo in pulz v mirovanju ter lahko dalj časa prenaša temperaturni šok, de da bi se ji pri tem dvignila njena telesna temperatura. Srčno-žilni sistem telesno dobro pripravljene nosečnice lažje zagotovi dovolj krvi za med vadbo delujoče mišice in krvne žile, ki dovajajo toploto na površje telesa. Ker se telesna temperatura z dvigom intenzivnosti povečuje, se povečuje tudi z napredovanjem nosečnosti. Nosečnici se namreč dviguje telesna teža, zato ima pri enakem tempu vadba vedno višjo stopnjo intenzivnosti. Zato morate vedeti, da je zelo zaželeno poslušati svoje telo med vadbo in z vadbo prenehati, v kolikor se ne počutite dobro!

Pregretje telesa med vadbo lahko preprečimo tako, da je nosečnica primerno oblečena (zračno in ne pretoplo), da prilagodimo vadbo dejavnikom okolja, da ne vadimo v vročini, da je vadba kratkotrajna, da pijemo dovolj tekočine pred, med in po vadbi, da je nosečnica pozorna na znake, kot so: slabost, glavobol, vrtoglavica, slaba koordinacija in brezvoljnost!

3. Vpliv vadbe na srčno-žilni sistem in prerazporeditev pretoka krvi.

Med vadbo se poveča delo srca in ožilja. Poveča se srčni utrip in šele 30 minut po vadbi pade na raven v mirovanju. Pri dejavnih nosečnicah se poveča volumen krvi (predvsem zaradi aerobne vadbe), zato morajo biti nosečnice pozorne na zadosten vnos železa. V primeru, da pride do slabokrvnosti, je potrebno z aerobno vadbo v času nosečnosti prenehati. V primeru intenzivne vadbe lahko pride do zmanjšane oskrbe ploda s kisikom, zato z intenzivnostjo in dolgotrajnostjo nosečnice ne smejo pretiravati.

4. Vpliv vadbe na dihanje.

Med vadbo se poveča poraba kisika in je odvisna od povečane telesne teže nosečnice in od intenzivnosti vadbe. Med vadbo je dihanje hitrejše. Posebno pozornost je potrebno nameniti dihanju med dvigovanjem bremen (velja seveda tudi za vsakdanje življenje). Pomembno je namreč, da nosečnica ves čas, ne glede na vrsto vadbe, normalno diha. Zadrževanje diha lahko povzroči »Manever po Valsavi«. Med zadrževanjem diha se namreč lahko pri večjem naporu zapre del grla, skrčijo se trebušne mišice in poveča se pritisk v trebuhu in prsih. Zaradi tega pride do zmanjšanja dotoka krvi v desno srce in padca krvnega tlaka.

5. Vpliv vadbe na srčni utrip otroka.

Srčni utrip ploda v mirovanju je 120-160 udarcev na minuto, med materino vadbo pa se poveča za 10-30 udarcev na minuto. Tako pri vrednostih nad 160 udarcev na minuto govorimo o normalnem odgovoru ploda na materino vadbo (tahikardija). Dvig srčnega utripa ploda je posledica prebujanja ploda, dviga materine in otrokove telesne temperature, zmanjšanja pretoka krvi skozi maternico in dviga nivoja adrenalina ter noradrenalina pri plodu in materi. Zato je pomembno, da nosečnica smotrno načrtuje intenzivnost vadbe (več o tem si lahko preberete v nadaljevanju pod poglavjem Določanje intenzivnosti vadbe).

6. Vpliv vadbe na gibanje otroka.

Gibanje otroka je prav tako eden izmed pokazateljev njegovega počutja. Vedeti morate, da se ob pomanjkanju kisika plodovna dejavnost zmanjša. Med tem pa se pri zmerni gibalni dejavnosti gibanje otroka začasno poveča, kar jasno kaže, da ni v stiski.

7. Vpliv vadbe na rast otroka.

Porodna teža otrok, katerih matere so v nosečnosti redno nizko in srednje intenzivno vadile, je popolnoma normalna, med tem ko je porodna teža otrok, katerih matere so v nosečnosti vadile visoko intenzivno od 300 do 500g nižja v primerjavi z drugimi otroki. Vendar je še vedno v mejah normale.

POMEN VADBE MED NOSEČNOSTJO

Vadba med nosečnostjo je pomembna iz več razlogov. Tukaj jih nekaj naštevam:
- Ohranjevanje vseh motoričnih sposobnosti, da bi bile čim bliže ravni pred nosečnostjo, s čimer bo nosečnica lažje opravljala vsakodnevne dejavnosti, ki sicer ob povečanju telesne teže lahko postanejo precej otežene.
- Ohranjevanje in izboljševanje delovanja srčno-žilnega sistema.
- Ohranjevanje in izboljševanje dihalnega sistema.
- Raztezanje mišic, ki so med nosečnostjo zaradi slabe telesne drže nagnjene h krajšanju.
- Nadzorovanje in popravljanje telesne drže.
- Preprečevanje mišično-skeletnih motenj.
- Kontrola telesne teže.
- Učenje sproščanja.
- Povečevanje nadzora nad lastnim telesom in vzpostavljanje pozitivnega odnosa do telesa.
- Prepoznavanje nosečnosti kot naravnega stanja telesa, v katerem ženska lahko nadaljuje svoje vsakdanje življenje.
- Izboljševanje psihičnega počutja.
- Vzdrževanje in zviševanje kakovosti življenja.
- Vzdrževanje športno rekreativnih navad.
- Hitrejše poporodno okrevanje.
- Zagotavljanje potrebe moči za dvigovanje in oskrbovanje rojenega otroka.