Kako ZARES pomagamo otrokovemu imunskemu sistemu?

Antibiotike je pri zdravljenju otrok treba uporabljati smotrno, v omejeni količini in indikativno ter jih uporabljati izključno in samo pri bakterijskih okužbah.

 

Kako se razvija otrokov imunski sistem in kako ga lahko najbolj optimalno podpremo, še preden otrok zboli? 

Otrok "mora" kdaj zboleti

Ko se otrok rodi, njegov imunski sistem še ni zrel, temveč se mu šele razvija. Kako pravzaprav poteka ta proces razvoja vse močnejšega imunskega sistema?

"Takoj po rojstvu je dojenčkov imunski sistem poln materinih protiteles, ki jih je prejel transplacentarno, zato je otrok v tem zgodnjem obdobju tako zelo učinkovito zaščiten proti vsem okužbam. Prav zato so otroci do nekje šestega meseca starosti redko bolni v infektivnem smislu.

Šele, ko organizem otroka začne z lastno produkcijo specifičnih oziroma tistih "ta pravih" protiteles za vsak mikroorganizem posebej, se začne razvoj otrokovega imunskega sistema. In za to stanje otrokov imunski sistem enostavno mora biti sprovociran in stimuliran z imunskimi napadalci oziroma povzročitelji bolezni. Prav zato otrok enostavno "mora" biti kdaj tudi bolan, da pri nekje treh do petih letih lahko postane odporen in naravno zdrav," pojasnjuje pediater dr. Damir Dabranin.

PREBERITE TUDI: Starši, ne bojte se umazanije in mikrobov!

Antibiotik izključno in samo pri bakterijskih okužbah!

Če nam otrokove bolezni ni uspelo preprečiti, je torej potrebno pomagati otrokovemu imunskemu sistemu, da se te bolezni loti na čim bolj naraven način, saj se bo tako največ "naučil" in bo pri naslednjem srečanju z "napadalci" imunskega sistema močnejši. So torej antibiotiki pravi odgovor oziroma kdaj je pravi čas za antibiotično kuro? 

 "Otrokov organizem v procesu hitrega razvoja imunskega sistema ni vedno kos vsem napadalcem, še posebej če je (pre)pogosto izpostavljen okužbam (na primer v varstvenih skupinah otrok). Tako se blažja okužba hitro razvije v izrazito obolevnost, kjer je brez pomoči antibiotika otroku težko pomagati, da ostane zdrav ter ne zaide v hujša in življenjsko ogrožajoča zdravstvena stanja.

Pa vendar imamo številne študije, ki povezujejo pogostost uporabe antibiotikov pri otrocih s premo sorazmernim uničenjem ali poškodbo mikrobioma oziroma zaščitne mikroflore črevesja s pogostejšo pojavnostjo kroničnih vnetnih bolezni črevesja (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen in podobno) in odpornostjo oziroma rezistenco mikroorganizmov na antibiotike v kasnejšem življenju. Zato je vedno in večno Hamletovsko vprašanje, ki mori ne samo vsakega starša, ampak tudi pediatra: Ali pri otrocih uporabljati antibiotik ali ne oziroma kdaj ga uporabiti in kdaj ne?

Sam sem prepričan, da je antibiotike pri zdravljenju otrok treba uporabljati smotrno, v omejeni količini in indikativno (glede na klinično sliko bolezni, krvne izvide in brise prizadetih sluznic, hemokulture ... ) ter jih uporabljati izključno in samo pri bakterijskih okužbah, ki so lahko kratkoročno-akutno kakor tudi dolgoročno življenjsko ogrožajoče in pogubne za otroka," na to pomembno vprašanje odgovarja sogovornik.

PREBERITE TUDI: Previdno s probiotiki

Naraven vitamin C - Sedem magičnih vplivov na zdravje

Zaradi številnih škodljivih vplivov antibiotikov na otrokovo zdravje je tako zelo pomembno, da si starši takrat, ko otrok zboli, pomagamo z naravnimi izdelki, ki otroku pomagajo, da prehladne in druge lažje bolezni preboli brez vnosa antibiotikov ter mu tako korak po korak pomagamo priti do bolj močnega imunskega sistema.

Toda, kako pa izbrati prava zelišča in naravne izdelke, ki bodo podprli otrokovo zdravje in naravno zdravljenje?

"Kakovosten fitoterapevtski izdelek izpolni svoje obljube, zato je učinkovit. Dobro je pravilo, da se izogibate malo znanim izdelkom. Izogibati se je treba izdelkom, ki nimajo jasno navedene vsebnosti in so nestandardizirani - to pomeni, da koncentracija aktivnih snovi ni jasna ali sploh ni navedena."

Prof. Robert Della Loggio, 5 minut za zdravje, Oktober 2020

"Seveda moramo biti tudi pri zeliščih in naravnih zdravilih previdni. Vsekakor pa lahko izpostavim vitamin C, za katerega so številne študije pokazale, da ima številne koristne vplive na zdravje.

Imel naj bi kar sedem "magičnih" koristnih vplivov na zdravje. Prvič - zmanjša lahko pojavnost kroničnih bolezni kar za 30 odstotkov, saj povečuje število antioksidantov v krvi, ki preprečujejo pojav oksidativnega stresa, ki je patognomoničen pojav pri kroničnih boleznih. Drugič - pomaga lahko pri zniževanju visokega krvnega pritiska. Tretjič - zmanjšuje riziko pojavnosti srčnih obolenj. Četrtič - zmanjšuje pojavnost uričnega artritisa. Petič - pomaga pri resorpciji železa iz gastrointestinalnega trakta in zmanjšuje pojavnost sidetopenične anemije. Šestič - krepi imunski sistem tako, da poveča proizvodnjo celic imunske obrambe (limfocitov, fagocitov ...), levkocitom pa pomaga ohranjati daljšo življenjsko dobo, hkrati pa krepi imunsko obrambo kože kot bariere med telesom in zunanjimi mikroorganizmi. In sedmič - ohranja spomin in moč razumnega spomina pred staranjem možganov," moč vitamina C pojasnuje Dabranin.

Največ naravnega vitamina C najdemo v aceroli ali divji češnji, šipku, črnem ribezu, ananasu, pomarančah, limonah, grenivkah, kiviju, mangu, ohrovtu, brokoliju, kolerabi in zelju. Ko namreč iščemo vir vitamina C, je bolje izbrati naravni vitamin C, saj znanstvene študije dokazujejo, da telo bolje sprejme naravnega kot sintetičnega, pa čeprav je sintetičen po sestavi enak naravnemu. Po podatkih japonske študije iz leta 2011 nekatere sestavine acerolovega soka vplivajo na boljšo absorpcijo askorbinske kisline (vitamina C) v plazmo in zmanjšajo njeno izločanje z urinom.

"Fitoterapija pogosto deluje z bolj blagimi učinki posamezne učinkovine, ki pa skupaj tvorijo močan učinek, vendar ne da bi spravili telo v neravnovesje. Sintetična zdravila na drugi strani na splošno delujejo na eno tarčo, zato jo morajo močno prizadeti. S takim delovanjem ustvarijo tudi več stranskih učinkov."

Prof. Robert Della Loggio, 5 minut za zdravje, Oktober 2020

Krepak imunski sistem = zdravo življenje + kakovostna domača naravna lekarna

Pa čeprav je za razvoj otrokovega imunskega sistema dobro, da kdaj tudi zboli, so že naše babice vedele, da lahko z dobro preventivo in kakovostno domačo naravno lekarno preprečimo marsikateri prehlad, vnetje ušes ali angino.

Dr. Dabranina smo zato zaprosili, če nam lahko zaupa nekaj nasvetov, kako na naraven način krepiti otrokov imunski sistem, da bo vendarle čim manj bolezni in potreb po uživanju antibiotikov, ki nas lahko hitro ujamejo v začaran krog poškodovane črevesne flore in vse šibkejšega imunskega sistema, ki je zato vse bolj dovzeten za vse viruse, bakterije in druge "napadalce" zdravja.  

1) Otroku na jedilno mizo vedno servirajte sadje in zelenjavo. In to več vrst sadja in zelenjave v naravni, surovi obliki, ne pa predelani in kako drugače pripravljeni. Naj bo veliko korenčka, graha, pomaranč in jagod. To so namreč vrste, ki vsebujejo karotenoide, ki so imunostimulatorji, ki krepijo imunski sistem otroka. Priporočljivo je, da otroku vsaj petkrat na dan servirate ta izbor sadja in zelenjave v surovi obliki.

2) Otroku omogočite, da bo zares dovolj spal. Premalo spanja namreč vodi v bolezen, zato ne pozabite, da morajo dojenčki spati 16 ur na dan, majhni otroci od 11 do 14 ur na dan in predšolski otroci od 10 do 13 ur na dan.

3) Če je le možno, dojenčka dojite. Materino mleko namreč vsebuje "turbo polnilec" protiteles in belih krvnih telesc, ki so glavni mediatorji imunosti in obrambe dojenčka proti mikroorganizmom (bakterijam, glivicam in virusom). Z vsakim podojem je tako "baterija s protitelesi" vse bolj polna in popolna.

PREBERITE TUDI: Materino mleko JE najboljša hrana za otroka!

4) Telovadite kot družina, skupinsko! Redna telovadba ne pomaga samo odraslim, ki večinoma sedimo, temveč pomaga tudi otrokom pri povečanju števila naravnih  celic ubijalk (celice, ki ubijajo mikroorganizme v telesu). Družinska skupna  telovadba pomeni predvsem skupno družinsko kolesarjenje, pohodništvo, rolkanje, igra košarke, tenisa ... (Tukaj najdete več idej za družinske aktivnosti!)

5) Zaščitite svoje otroke in jih učite, kako se lahko sami zaščitijo pred širjenjem klic in morebitnimi okužbami. To je trenutno najbolj ponavljano pravilo v tem negotovem koronačasu, ki pa ga je treba redno trenirati - redna higiena rok (umivanje z milom in razkužili), nošenje maske in varna medosebna razdalja. Sploh pa redno umivanje rok pred in po vsakem obroku, po prihodu domov in iz šole, po igri zunaj in po prihodu iz dnevnega varstva. To je treba otroku z rednim ponavljanjem nekako potisniti v podzavest in tako v navado. In še en zelo pomemben nasvet, ki spada pod to točko zaščite - ko otrok zboli, njegovo zobno ščetko takoj vrzite v koš in mu dajte novo, saj je zobna ščetka bolnega otroka bogata z virusi in bakterijami, zaradi katerih lahko otrok ponovno zboli, prav tako pa ostali družinski člani, sja mikroorganizmi brez težav "skočijo" na sosednjo zobno ščetko v istem kozarcu.

6) Onemogočite in preženite pasivno kajenje v družini! To je v resnici zelo pomemben in najbolj bistven pogoj zdravja otroka v družini. Znanstvene raziskave so namreč potrdile, da v kolikor eden ali oba starša kadita v prisotnosti otrok oziroma v stanovanju ali hiši, s tem dobesedno zastrupljata otroka - njegova dihala, dihalne poti, možgane, nevrološki razvoj in imunski sistem. Cigaretni dim vsebuje več kot 7.000 škodljivih kemikalij, med katerimi mnoge od njih ubijajo in iritirajo celice telesa. Poleg tega so otroci, ki veliko hitreje dihajo in zato vdihnejo več cigaretnega doma kot odrasli pasivni kadilci, veliko bolj občutljivi na cigaretni dim in kemikalije pasivnega kajenja, saj je njihov naravni oziroma organski obrambni detoksikativni mehanizem manj razvit in bolj neodporen. Pasivno kajenje pri otroku povečuje rizik za SIDS (nenadna smrt otroka v zibelki), bronhitise in bronhiolitise, vnetja srednjega ušesa in astmo. Povečuje tudi vpliv na zmanjšanje inteligence otroka in lahko moti normalni nevrološki razvoj.

7) Ne "pritiskajte" na svojega pediatra, da vašemu otroku za vsako povišano telesno temperaturo, prehlad ali boleče grlo predpiše antibiotik. Z antibiotiki se zdravijo izključno bakterijske okužbe, ne pa tudi virusne. Večina otroških vročin so virusnega značaja in ne potrebujejo antibiotikov oziroma antibiotičnega zdravljenja. Antibiotiki so vsekakor koristni pri zdravljenju dokazanih bakterijskih okužb, vendar njihova uporaba vsepovprek otrokovemu imunskemu sistemu škodi. Nekontrolirana uporaba mu namreč slabša imunski status s tem, ko mu uničuje mikrobiom in tako slabi njegovo splošno odpornost. Po drugi strani pa so pri pretirani uporabi antibiotikov možne tako alergične reakcije kot rezistenca oziroma odpornost bakterij na delovanje antibiotika, kar pomeni, da otroku antibiotik ne bo mogel  pomagati takrat, ko ga bo morda življenjsko nujno potreboval.

Pomoč iz narave, ko so potrebe po mikrohranilih večje

Otrokov imunski sistem pa lahko podprete tudi tako, kot so to počele že naše babice - z rastlinskimi izvlečki, naravnimi vitamini in minerali ter preverjenimi prehranskimi dodatki.

Takšen dodatek bo pravi odgovor predvsem takrat, ko je otrok večkrat zapored bolan, ko se mu poslabša apetit, ko uživa enolično hrano ali se težje zbere. Seveda so takšni naravni pomočniki odlična rešitev tudi takrat, ko se potrebe po mikrohranilih povečajo - v hladnih mesecih, ko otroci najpogosteje obolevajo.

In ne pozabite: Vitaminsko-mineralni dodatek, ki ga boste izbrali za otroka, naj bo okusen in čim bolj naraven – brez umetnih izboljševalcev videza, okusa in barvil.